Перевод: со всех языков на все языки

со всех языков на все языки

Со всех языков на:
Все языки
Со всех языков на:
Словенский

zelo hitro govoriti

Толкование Перевод

1 time

1. noun
1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura

2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas

3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas

4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas

5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek

6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat

7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi

8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo
2. verb
1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas

2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas

•

- timeless
- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again
* * *
I [táim]
1.

noun

čas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (singular construction) časopis Times

time out of mind — davni čas(i)

time past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnost

civil time — navadni čas

the correct (right) time — točen čas

a work of time — zamudno delo!

time! sport zdaj!

time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)

hard times — težki časi

the ravages of time — zob časa

the good old time — dobri stari časi

against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo

ahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, prerano

all the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjeno

a long time since — zdavnaj

at any time — ob vsakem (kateremkoli) času

at a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkrati

one at a time — po eden, posamično

at all times — vsak čas, vedno

as times go — v današnjih časih

at times — od časa do časa, občasno

at no time — nikoli, nikdar

at one time — nekoč, nekdaj

at some time — kadarkoli, enkrat

at some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikrat

at the present time — sedaj, zdaj, táčas

at the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle

at this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri

at that time — tisti čas, tačás

before one's time — prezgodaj, prerano

behind time — prepozno

to be behind time — imeti zamudo

by that time — do takrat, dotlej; medtem

close time — hunting lovopust

each time that... — vsakikrat, ko

every time — vsakikrat, vsaki pot

for all time — za vse čase

for the time — trenutno, ta trenutek

for the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih

for the last time — zadnjikrat

from time immemorial — (od)kar ljudje pomnijo

from time to time — od časa do časa

for a long time past — že dolgo

in the course of time — v teku časa

in day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevu

in due (proper) time — o pravem času

in good time — pravočasno

all in good time — vse ob svojem času

in no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)

in the mean time — medtem, med (v) tem času

in the length of time — trajno

in the nick of time — v pravem času, v kritičnem času

in time — pravočasno; v ritmu, po taktu

in times of old — v starih časih

in one's own good time — kadar je človeku po volji

in time to come — v bodoče, v prihodnje

many a time — včasih; marsikaterikrat

many times — mogokrat, često

mean time — srednji, standardni čas

near one's time — (o ženskah) pred porodom

not for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalo

off time — iz (zunaj) takta, ritma

on time — točno, o pravem času

once upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)

out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno

some time longer — še nekaj časa

some time about noon — nekako opoldne

time after time — ponovno, češče

time and again — ponovno, češče, večkrat

this long time — zdavnaj

this time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letu

this time tomorrow — jutri ob tem času

till next time — do prihodnjič

times without (out of) number — neštetokrat

to time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vedno

up to time — točno

up to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danes

up to that time — do takrat, dotlej

what time? — ob katerem času? kdaj?

what time? poetically (v času) ko

with times — časom, sčasoma

time is money — čas je zlato

what is the time? what time is it? — koliko je ura?

it is high time to go — skrajni čas je, da gremo

time is up! — čas je potekel!

there is time for everything — vse ob svojem času

he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok

now is your time — zdaj je prilika zate

she is far on in her time — ona je v visoki nosečnosti

she was near her time — bližal se je njen čas (poroda)

it was the first time that — bilo je prvikrat, da...

to ask time — economy prositi za podaljšanje roka

to beat the time — udarjati, dajati takt

to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti koga

to call time — sport dati znak za začetek ali za konec

to comply with the times — vdati se v čase

my time has come — moj čas (smrti) je prišel

my time is drawing near — bliža se mi konec

to do time slang odsedeti svoj čas v zaporu

to get better in times — časom si opomoči

my watch gains (loses) time — moja ura prehiteva (zaostaja)

he has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom

to have a time with colloquially imeti težave z

to have a time of it — izvrstno se zabavati

to have a good (fine) time — dobro se zabavati

to have a hard time — preživljati težke čase

I have had my time — najboljši del svojega življenja imam za seboj

what a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!

to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu

to keep good time — iti dobro, točno (o uri)

I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je ura

to kill time — čas ubijati

this will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeli

what time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?

to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajati

to mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta

to move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časom

time will show — čas bo pokazal

I am pressed for time — mudi se mi

to serve one's time — military služiti svoj rok

to speak against time — zelo hitro govoriti

to stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časa

to take one's time — vzeti si čas, pustiti si čas

take your time! — ne hiti!

to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek

take time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaš

tell me the time — povej mi, koliko je ura

time and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost

to watch the time — pogledovati (često pogledati) na uro

to watch one's time — prežati na ugodno priložnost

to waste time — čas zapravljati

to work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);

2.

adjective

časoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke
II [táim]
1.

transitive verb

meriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)

to time one's arrival rightiy — izbrati pravi čas za svoj prihod

to time the speed — meriti hitrost

to time one's steps to the music — plesati po taktu

my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;

2.

intransitive verb

ujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z)

English-Slovenian dictionary > time
2 bat

I 1. [bæt] noun
(a shaped piece of wood etc for striking the ball in cricket, baseball, table-tennis etc.) kij, lopar
2. verb
1) (to use a bat: He bats with his left hand.) uporabljati kij, lopar

2) (to strike (the ball) with a bat: He batted the ball.) udariti s kijem

•

- batsman
- off one's own bat II [bæt] noun
(a mouse-like animal which flies, usually at night.) netopir

- batty

* * *
I [bæt]
noun

zoology netopir

as blind as a bat — skoraj slep, skrajno kratkoviden

he's got bats in the belfry — čudne muhe mu rojijo po glavi, ima čudne domisleke

to go like a bat out of the hell — švigniti kakor strela

to go bat — ponoreti

to be bats — biti prismuknjen
II [bæt]
noun

palica za kriket, baseball ipd., lopar; gorjača, krepelce; igrač, odbijalec (kriketa)

off one's own bat — samostojen; na lastno odgovornost; brez tuje pomoči

at a rare ( —ali good) bat — zelo urno, hitro

right off the bat — nemudoma, takoj

American to come to bat — spoprijeti se s težko nalogo, lotiti se hudega problema

a good bat — dober igralec kriketa

to be on the bat — biti na vrsti za udarec

to be at bat figuratively biti pri krmilu, imeti oblast
III [bæt]
intransitive verb & transitive verb

udariti, zadeti; American dialectal mežikati

I never batted an eyelid — niti mežiknil nisem
IV [bæt]
noun

colloquially tuj jezik

to sling the bat — govoriti tuj jezik
V [bæt]
noun

American slang veseljačenje, popivanje

to go on a bat — krokati, veseljačiti

English-Slovenian dictionary > bat
3 mind

1.
(the power by which one thinks etc; the intelligence or understanding: The child already has the mind of an adult.) pamet
2. verb
1) (to look after or supervise (eg a child): mind the baby.) paziti na kaj

2) (to be upset by; to object to: You must try not to mind when he criticizes your work.) vznemirjati se

3) (to be careful of: Mind (= be careful not to trip over) the step!) paziti

4) (to pay attention to or obey: You should mind your parents' words/advice.) upoštevati
3. interjection
(be careful!: Mind! There's a car coming!) pazi!

- - minded
- mindful
- mindless
- mindlessly
- mindlessness
- mindreader
- at/in the back of one's mind
- change one's mind
- be out of one's mind
- do you mind!
- have a good mind to
- have half a mind to
- have a mind to
- in one's mind's eye
- in one's right mind
- keep one's mind on
- know one's own mind
- make up one's mind
- mind one's own business
- never mind
- on one's mind
- put someone in mind of
- put in mind of
- speak one's mind
- take/keep one's mind off
- to my mind
* * *
I [máind]
noun

spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

the human mind — človekov duh

history of the mind — idejna zgodovina

things of the mind — duhovne stvari

his is a fine mind — je pametna glava

one of the greatest minds of his time — eden največjih mislecev svojega časa

absence of mind — raztresenost

presence of mind — prisotnost duha

to be in two minds about s.th. — kolebati, omahovati

to be of s.o.'s mind — strinjati se s kom, biti istega mnenja

to be of the same mind — biti istega mnenja

to bear ( —ali have, keep) s.th. in mind — spomniti se zapomniti si

to bring ( —ali call) to mind — spomniti (se)

to cast one's mind back — v duhu se vrniti nazaj

to change one's mind — premisliti se

the mind's eye — vizija

in one's mind's eye — v duhu, v domišljiji

to close one's mind to — zapreti se vase, zapreti srce čemu

to come to mind — priti na misel

to enter s.o.'s mind — priti komu na misel

a frame ( —ali state) of mind — duševno stanje, trenutno razpoloženje

to give one's mind to s.th. — lotiti se česa zanimati se za kaj

to give s.o. a piece ( —ali bit) of one's mind — učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom

to have a good ( —ali great) mind to — nameniti se, biti trdno odločen za kaj

to have half a mind to — biti skoraj odločen za kaj

to have s.th. on one's mind — biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj

to have an open mind — biti brez predsodkov, nepristranski

to bave it in mind to do s.th. — nameravati kaj storiti

to have s.th. in mind — nameravati, imeti načrt, izbrati

to have no mind for — ne imeti volje za kaj

to keep one's mind on — kar naprej misliti na kaj

to keep an open mind — počakati z odločitvijo

to know one's own mind — biti odločen, vedeti kaj hočeš

not to know one's own mind — biti poln dvomov, obotavljati se

to lose one's mind — znoreti

to make up one's mind — odločiti se

to make up one's mind to s.th. — sprijazniti se s čim

to ( —ali in) my mind — po mojem mnenju, meni pri srcu

many men, many minds — kolikor glav, toliko misli

month's mind — porodničina želja po jedi

my mind misgives me — ne slutim nič dobrega

to open one's mind to — zaupati komu svoje misli (čustva)

to pass ( —ali go) out of mind — iti v pozabo, pozabiti kaj

to prey on one's mind — ležati na duši

to put s.o. in mind of s.th. — spomniti koga na kaj

to put s.tb. out of one's mind — izbiti si kaj iz glave

in one's right mind — pri zdravi pameti

out of one's (right) mind — nor

to read s.o.'s mind — brati komu misli, uganiti komu misli

juridically of sound mind and memory — priseben

to set one's mind on — ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj

out of sight, out of mind — kar ne vidiš, hitro pozabiš

to slip one's mind — pozabiti

to speak one's mind — odkrito govoriti

to take one's mind off — prenehati misliti na kaj

to tell s.o. one's mind — komu odkrito povedati svoje mnenje

time out of mind — davno, pozabljeni časi

to turn one's mind to — obrniti pozornost na kaj

to turn over in one's mind — skrbno pretehtati, premisliti

it was a weight off my mind — kamen se mi je odvalil od srca
II [máind]
1.

transitive verb

paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati; archaic spomniti (of na), spomniti se na kaj;

2.

intransitive verb

paziti; biti proti

to mind one's book — pridno se učiti

to mind one's own business — pometati pred svojim pragom, brigati se zase

if you don't mind — če nimaš nič proti

don't mind me — ne oziraj se name, ne pusti se motiti

would you mind coming! — bi prišel, prosim!

do you mind my smoking? — imaš kaj proti, če kadim?

colloquially mind you write — glej, da boš pisal

colloquially I don't mind if I do — prav rad to storim

mind and do that — pazi, da boš to res storil

slang to mind one's eye — biti previden

mind (yon)! — zapomni si!

never mind! — nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!

never mind him! — ne brigaj se zanj!

slang mind out! — pazi, umakni se!

he minds a great deal — je proti, zelo ga moti

to mind one's P's and Q's — biti previden v besedah in vedenju

I shouldn't mind (a drink) — rad bi (kaj popil), nimam nič proti

mind the step! — pazi na stopnico!

English-Slovenian dictionary > mind

См. также в других словарях:

govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
híter — tra o prid., hitréjši (í ȋ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drdráti — ám nedov. (á ȃ) 1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila 2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ísti — a o prid. (ȋ) 1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strésati — am nedov. (ẹ) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strésti — strésem dov., strésite in stresíte; nam. strést in strèst (ẹ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja: veter strese veje; počilo je, da so se stresla okna / stresel ga je, da bi ga zbudil; stresti koga za … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goníti — gónim nedov. (ȋ ọ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vôda — e tudi é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó) 1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vpíti — 1 vpíjem dov. (í) sprejeti vase: omet je hitro vpil barvo; tla niso mogla vpiti vse vode; vpiti pline / vpiti toploto sončnih žarkov vpíti se preiti v notranjost česa: mazilo se vpije v kožo; pren. lepota pokrajine se je vpila v pesnika ● ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

zelo hitro govoriti

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

zelo hitro govoriti

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: